Upravljanje tveganj je široka disciplina, ki vam omogoča, da na upravljanje in uspešnost izvedenih aktivnosti pogledate celostno in iz različnih perspektiv. Ponuja vam način, da izboljšate komunikacijske poti med oddelki in sistematično zbirate informacije na različnih nivojih organizacije; ekipe pa spodbuja, da realno in sproti ocenjujejo rezultate ter posledice sprejetih odločitev.

Kljub namenskim orodjem za upravljanje tveganj številne aktivnosti v veliki meri izvajamo ročno. V najnovejšem prispevku zato Božo Recko izpostavlja dva pomembna aspekta digitalizacije upravljanja tveganj, in sicer samodejni zajem podatkov ter uporabo umetne inteligence ter vam na praktičnih primerih pokaže, kako jih uporabiti za izboljšanje procesov in preprečevanje škodnih dogodkov.

Kar je še na začetku letošnjega leta izgledalo kot motnja, ki bo minila v nekaj tednih, je postalo vzrok svetovne krize z dolgoročnimi in nepredvidljivimi posledicami. Zato ocene tveganj, ki so držale še pred nekaj meseci, v številnih dejavnosti danes zagotovo ne veljajo več.

V večini podjetij in organizacij pri nas je upravljanje tveganj omejeno predvsem na administrativno dejavnost brez prave uporabne vrednosti. To ni pretiravanje, temveč dejstvo, ki ga ugotavljamo na podlagi ukvarjanja z upravljanjem tveganj v srednjih in velikih podjetjih v zadnjih desetih letih.

Zakaj se ravno v krizah rojevajo novi zmagovalci in novi poraženci? V največji meri lahko razloge za to pripišemo robustnosti organizacij, ki nam pokaže, kako so v njih pripravljeni in kako hitro se znajo prilagoditi na morebitne nove poslovne modele, na drugačno delo ali prihajajočo tehnologijo – torej na novi jutri, ki je lahko tudi bistveno bolj drugačen kot danes.

Upravljanje s tveganji je tema, ki se ji v slovenski marketinški skupnosti redko posvetimo. A prihaja obdobje, v katerem bo upravljanje s tveganji postalo vse

Glede na razplet dogajanja s COVID-19 se danes številnim zdi, da je bil virus nepričakovan. A videli bomo, da je ta – vsaj z vidika

Pot do registra tveganj, ki odraža kar se da realno stanje tveganj, je dolga in zahtevna. Običajno pa se začne z zavedanjem o prisotnosti tveganj

Star slovenski pregovor pravi Sita vrana lačni ne verjame. Na ta pregovor se večkrat spomnim, ko se pogovarjamo o upravljanju neprekinjenega poslovanja, natančneje o verjetnostih