Bistveno tveganje
Significant riskPrepoznano in ocenjeno tveganje pomembno napačne navedbe, ki po revizorjevi presoji zahteva posebno obravnavanje pri reviziji.
Prepoznano in ocenjeno tveganje pomembno napačne navedbe, ki po revizorjevi presoji zahteva posebno obravnavanje pri reviziji.
Časovni dejavnik tveganja oz. realizacija tveganja, povezana z natančno določenim časovnim okvirom in resnost njegovega vpliva, ki se spreminja glede na to, kdaj se tveganje pojavi.
Formalizirana metodologija za upravljanje tveganj, ki jo je razvila agencija CTTA (Central Computer and Telecommunications Agency). Zajema tri stopnje: prvi dve stopnji identificirajo grožnje in analizirajo sistemska tveganja, tretja stopnja pa vključuje priporočila, kako s tveganji ravnati.
Vsak posameznik, skupina ali organizacija, ki se je lahko neka pobuda (program, projekt, dejavnost ali tveganje) dotika, nanjo vpliva ali ji lahko škoduje.
Odziv na tveganje. Sodobne metode naročanja običajno vključujejo obliko delitve tveganja preko formule izguba/dobiček. Obe strani si po vnaprej deljenih kriterij delita dobiček tedaj, ko so stroški nižji od stroškovnega načrta in obratno, delita tudi izgubo, v primerih, ko je stroškovni načrt presežen.
Skupek okoliščin ali sprememba določenega spleta okoliščin.
Opis območja negotovosti glede na grožnje in priložnosti.
Negotov dogodek, ki bi lahko negativno vplival na cilje ali koristi.
Postopek iskanja, prepoznavanja in opisovanja posameznega tveganja.
Tveganje, ki mu je podjetje izpostavljeno brez ukrepov upravljanja tveganja.
Sprememba, ki je povzročila napredek ali povečanje vrednosti.
Rezultat spremembe, ki običajno vpliva na vedenje ali okoliščine v resničnem svetu. Izid je želen, ko je sprememba pričakovana in dosežen kot rezultat izvedenih aktivnosti.
Izid določene aktivnosti, ki ga en ali več deležnikov prepozna za negativnega.
Zapisana izjava upravnega odbora, ki razkrije, da je podjetje v postopku identifikacije in upravljanja ključnih tveganj.
Sprememba obsega aktivnosti z namenom doseganja koristi.
Na tveganje se lahko odzovemo na več načinov: zmanjšanje, odstranitev, prenos, zadrževanje ali deljenje enega ali več tveganj. Za priložnosti je posamezna kategorija odzivanja na tveganje lahko realizacija, izboljšanje ali izkoriščanje ter delitev enega ali več tveganj.
Koristno orodje za poslovodje, vodstvo in upravne odbore, ki omogočajo spremljanje stopnje tveganja znotraj posamične aktivnosti ali organizacije.
Niz merljivih ukrepov, ki jih podjetje uporablja za merjenje svoje uspešnosti skozi čas.
Načrt kontinuiranih komunikacijskih dejavnosti za organizacijo (strateški, programski, projektni ali operativen), ki običajno vsebuje informacije o tem kdaj, kako in s kom bodo komunikacijske aktivnosti potekale.
Merljivi pozitivni rezultati, ki nastanejo kot posledica neke lastnosti, ki jo je več deležnikov prepoznalo kot prednost.
Načrt za izvedbo v primeru, ko mora organizacija kar čim bolj zmanjšati negativne učinke uresničenega tveganja.
Vloga ali posameznik, ki je odgovoren za upravljanje in nadzor nad vsemi aspekti določenega tveganja, vključno z izvajanjem ukrepov.
Poslovodja, ki je odgovoren za ravnanje s tveganji tako, da zagotavlja, da se začrtana strategija upravljanja tveganj izvaja in da se tveganja uspešno obvladujejo. Lastnik obvladovanja tveganj ni vedno tudi lastnik določenega tveganja.
Vloga ali oseba z odgovornostjo in pooblastilom za upravljanje tveganj.
Mejna raven izpostavljenosti tveganju, ki jih je moč preseči z zavedanjem, da bo slednje zahtevalo določen odziv (denimo poročanje o situaciji višjemu vodstvu z namenom ukrepanja).
Orodje za razvrščanje in prikazovanje tveganj z določanjem razponov med posledicami in verjetnostjo.
Dokument, ki vsebuje ključne informacije za organizacijo v primeru kritičnega dogodka.
Poslovni načrt, ki se osredotoča na procese okrevanja po izrednem dogodku ali poslovni krizi. Je del upravljanja neprekinjenega poslovanja (BCM).
Postopek oblikovanja ustreznih ukrepov v situaciji, ko tveganje dejansko nastopi.
Ukrep za modifikacijo tveganja.
Vir potencialnega negativnega tveganja.
Proces spreminjanja tveganja, ki lahko vključuje: 1) izogibanje tveganju z odločitvijo, da se z aktivnostjo, ki predstavlja potencial za tveganje, ne prične ali ne nadaljuje; 2)odstranjevanje vira tveganja; 3) spremembo verjetnosti; 4) spremembo posledice; 5) deljenje tveganja z drugo stranko ali strankami (vključno s pogodbami in financiranjem tveganj) ali 6) z zavestnim ohranjanjem tveganja.
Ukrep, ki določa, kako učinkovito sistem za nadzor in upravljanje tveganj obvladuje grožnje. Ta ocena se uporablja tudi za meritve učinkovitosti sprejetih ukrepov v primerih, ko se ugotovi, da je v sistemu še veliko prostora za izboljšave.
Ocena verjetnosti in vpliva posameznega tveganja ob upoštevanju vnaprej določenih standardov, ciljnih ravni tveganja, soodvisnosti in drugih pomembnih faktorjev.
Organ neodvisnih vodij, ki je odgovoren za notranji pregled sistemov za nadzor in upravljanje tveganj.
Odziv na tveganje. Običajno vključuje spremembo določenega vidika v organizaciji, denimo spremembo obsega, poti nabave, dobavitelja ali zaporedja dejavnosti.
Ukrepi, ki jih je v situaciji, ko je izpostavljenost tveganju za organizacijo sprejemljiva, moč sprejeti. Glede na odzive jih razvrstimo v več kategorij.
Celoten kontekst za upravljanje tveganj znotraj organizacije na način, da tveganja prepoznavamo, ocenimo in nadzorujemo. Okvir je dosleden, celovit in zajema procese, ki so vključeni v upravljanje organizacije.
Neuspeh pri doseganju poslovnih/organizacijskih ciljev zaradi človeških napak, sistemskih okvar in neustreznih postopkov ali nadzora.
Strukturiran opis tveganja, ki običajno vsebuje štiri elemente: vire, dogodke, vzroke in posledice.
Odločitev na visoki ravni organizacije, ki določa in prikazuje, kako se bo z upravljanjem tveganj ravnalo v celotni organizaciji.
Izid določenega dogodka.
Zapisan ali govorjen poslovni predlog z dodano vrednostjo, ki odločevalce prepriča, da sprejmejo določeno vrsto ukrepov. Običajno zajema koristi, tveganja, ocene stroškov in časovne okvire.
Možnost, da bo podjetje imelo manjši dobiček ali da bo poslovalo z izgubo. Nanjo vplivajo številni dejavniki, kot so splošno gospodarsko ozračje, konkurenca ali vladni predpisi.
Preprost mehanizem za povečanje prepoznavnosti tveganj. Gre za grafični prikaz informacij, ki jih običajno najdemo v obstoječem registru tveganj.
Odziv na tveganje. Pri njem tretja oseba prevzame odgovornost za nek vidik tveganja.
Statistični koncept, ki ga izračunamo tako, da pomnožimo poprečni učinek in verjetnostni odstotek. Vrednost se uporablja za ocenjevanje in kvalificiranje učinka posameznega tveganja s pričakovanim izidom z namenom, da se ugotovi, ali je tveganje smiselno prevzeti.
Negotov dogodek, ki bi lahko ugodno vplival na poslovne cilje ali koristi.
Opis kateregakoli nabora tveganja.
Začasna in fleksibilna organizacijska struktura, namenjena koordiniranju, usmerjanju in nadzoru projektov in delavnosti, da bi dosegli želene izide in koristi, povezane s strateškimi cilji organizacije. Program običajno imenujemo tisti načrt, ki se kontinuirano izvaja več let.
Tveganje, ki je povezano z oblikovanjem strategije in njeno dejansko implementacijo v procese in načine dela, da bi organizaciji prinesla čim več koristi.
Sodelovanje z omejenim rokom trajanja, ki nastane z namenom izdelave določenega izdelka/rezultata, v skladu s poslovnim načrtom.
Projektna tveganja so tveganja, povezana z uspešnim zaključkom projekta. Običajno vključujejo osebne, tehnične, stroškovne in časovne parametre, operativno podporo, kakovost, človeške vire in dobavitelje.
Velikost tveganja ali kombinacija različnih tveganj, izražena na način, da se kombinirajo posledice in verjetnosti tveganj.
Dobro definiran evolucijski načrt, ki stremi k doseganju procesne zrelosti. Pogosto vključuje pet ravni: začetno, ponovljivo, definirano, upravljano in optimizirano.
Odziv na priložnost, ki vključuje tveganje. Realizacija priložnosti zagotavlja dejanske izboljšave znotraj organizacije.
Dokumentiran zapis informacij o ugotovljenih tveganjih. Imenujemo ga tudi dnevnik tveganj.
Stopnja, do katere bi tveganje lahko vplivalo na določeno situacijo.
Revizijsko komisijo običajno sestavlja od pet do sedem članov upravnega odbora družbe z namenom, da neodvisno spremljajo sistem in prakse finančnega poročanja podjetja. Komisija je ločena od poslovodstva, zato lahko revizorji in ostali interesenti odprto razpravljajo o perečih tematikah.
Tveganje, ki mu je podjetje izpostavljeno po sprejetju in uveljavitvi vseh postavk upravljanja tveganj.
Nekateri ukrepi morda niso v eksplicitni pristojnosti lastnika tveganja, zato je potrebno imenovati lastnika ukrepa, ki mora nato o sprejeti aktivnosti poročati lastniku tveganja.
Sistematično spremljanje in preučevanje potencialnih groženj, priložnosti in verjetnih prihodnjih dogodkov, ki stojijo na obrobju obstoječih in aktualnih načrtov v organizaciji.
Osrednja gonilna sila programa oz. projekta na najvišji ravni.
Osrednja gonilna sila programa, ki zagotavlja naložbene odločitve in potrjuje utemeljitev in cilje programa na najvišji ravni.
Način odzivanja na tveganje, ki kaže na to, da se organizacija zaveda možnosti, da se bo tveganje zgodilo in vseh aktivnosti, ki v tem primeru sledijo.
Velikost in vrsta tveganja, ki ga je organizacija pripravljena prevzeti in zadržati.
Opisuje cilje, ki jim sledimo pri izvajanju aktivnosti in ukrepov za upravljanje tveganj. Zajema opis načrtovanih postopkov, vloge in odgovornosti, pragove tveganj, urnik predvidenih intervencij za obvladovanje tveganj, pričakovane rezultate, orodja in tehnike, ki se bodo izvajale ter zahteve pri poročanju. Vsebuje lahko tudi, kako bo postopek koordinacije aktivnosti potekal glede na ostale upravljavske dejavnosti.
Tveganje, ki se ukvarja s tem, v katero smer naj gre organizacija, kako naj tja pride in kako naj na tej poti zagotovi svoj obstoj.
Pomemben dogodek, ki se je nenačrtovano zgodil in zahteva ukrepe za upravljanje tveganj. Predstavlja lahko težavo, poizvedbo, skrb, spremembo ali tveganje, ki se je uresničilo.
Mejna raven izpostavljenosti tveganju, ki jih je moč preseči z zavedanjem, da bo slednje zahtevalo določen odziv (denimo poročanje o situaciji višjemu vodstvu z namenom ukrepanja).
Vpliv negotovosti na poslovne cilje.
Opis vpliva, ki bi ga realizacija tveganja imela na organizacijo.
Zaposleni s to vlogo je odgovoren za prepoznavanje in izvajanje koristi, ki se odpirajo tekom poslovnih projektov. Vlogo večinoma povezujemo s programi, kjer so v ospredju koristi.
Vloga ali posameznik, ki je odgovoren za izvajanje vseh aktivnosti, povezanih z upravljanjem tveganj na organizacijski ravni.
Celovit postopek upravljanja pri implementaciji organizacijskega okvira za prepoznavanje internih in eksternih tveganj s ciljem, da se v podjetju vzpostavijo pogoji za učinkovito odzivanje v primeru nepredvidljivega dogodka ali nesreče. Vključuje obnovo po nesreči, obnovo poslovanja, krizno upravljanje, upravljanje škodnih dogodkov, upravljanje izrednih razmer in načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.
Neprekinjena dejavnost vzdrževanja dobrega sistema notranjega nadzora, kjer direktorji in uslužbenci v organizaciji zagotavljajo izvajanje učinkovitih in načrtovanih ukrepov za zaščito sredstev, donosnosti in ugleda podjetja.
Sistematična uporaba načel, pristopov in procesov pri prepoznavanju in ocenjevanju tveganj ter načrtovanju in izvajanju ukrepov za njihovo obvladovanje.
Verjetnost, da se nekaj zgodi.
Ocena verjetnosti, da se bo določena grožnja ali priložnost dejansko zgodila, ki upošteva tudi frekvenco pogostosti.
Element, ki ima sam ali v kombinaciji z ostalimi, svojevrsten potencial, da lahko povzroči tveganje.
Posameznik z nosilno odgovornostjo, ki mora zagotoviti, da projekt ali program izpolnjuje začrtane cilje in prinese načrtovane koristi.
Opisuje zaporedje korakov (od prepoznavanja do izvajanja) in z njimi povezane dejavnosti, potrebne za izvajanje upravljanje tveganj.
Vpliv je rezultat specifične grožnje ali priložnosti, ki se uresniči.
Proces razumevanja vzajemnih učinkov identificiranih groženj in priložnosti pri določeni aktivnosti, ko jih obravnavamo združeno.
Opis vira tveganja, denimo dogodka ali situacije, ki povzroča tveganje.
Odziv na tveganje. Vključuje zavestno in namerno odločitev, da se določeno tveganje ohrani, saj je to bolj varčno kot ukrep upravljanja tveganja. Kljub temu je treba tveganje nadzorovati in spremljati, da ostane v obvladljivem okviru.
Zagotavljanje, da bodo izdelki ustrezni in v skladu z zahtevami.
Način, na katerega posameznik gleda na tveganje, ki temelji na naboru njegovih vrednot ali pomislekov.
Odziv na tveganje. Sprejmejo se proaktivni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti, da se tveganje zgodi. Običajno vključujejo izvajanje nadzora nad verjetnostjo tveganja ali njegovim vplivom.
Za iskani izraz ni zadetkov. Predlagajte ga s spodnjim obrazcem.