V večini podjetij in organizacij pri nas je upravljanje tveganj omejeno predvsem na administrativno dejavnost brez prave uporabne vrednosti.
To ni pretiravanje, temveč dejstvo, ki ga ugotavljamo na podlagi ukvarjanja z upravljanjem tveganj v srednjih in velikih podjetjih v zadnjih desetih letih.
Zato je zagotovo aktualno vprašanje, ali in kako lahko to izboljšamo.
Pri vsaki poslovni dejavnosti prihaja do motenj, ki jih vsakodnevno rešujejo zaposleni. Ponavljajoče se in naraščajoče motnje lahko prerastejo v težave in postanejo krize. Posledice kriz so lahko majhne, občutne, velike ali v skrajnem primeru katastrofalne.
Dejavniki, ki jih povzročajo, so notranji in zunanji. Notranje delimo na poslovne, ki so povezani s procesi, tehnološke, kadar vključujejo vse vrste naprav in kadrovske, na katere vplivajo človeški dejavniki.
Praktično uporaben sistem upravljanja tveganj je namenjen načrtnemu spremljanju, zmanjševanju in preprečevanju vseh pojavov, ki lahko povzročijo kakršnokoli krizo in organizacije omejujejo pri doseganju njihovih ciljev.
Zato bi moralo biti upravljanje tveganj del vsakdanjega poslovanja na vseh področjih.
In kakšno je stanje v praksi?
Z upravljanjem tveganj se tudi v velikih podjetjih običajno ukvarjajo posamezniki ali največ nekaj oseb. Tveganja so popisana v t. i. registrih tveganj in ovrednotena s številčnimi ocenami, kar zamegljuje njihov dejanski pomen. Večina se z njimi ukvarja enkrat letno, ko se preverijo ocene ter izdelajo in obravnavajo poročila.
Prav tako opazno je, da se v podjetjih zavedajo predvsem finančnih tveganj, ki so sicer pomemben faktor, vendar predstavljajo zgolj del vseh tveganj, ki lahko povzročijo krize.
Zato je povsem razumljivo, da pri takšnem načinu upravljanje tveganj nima uporabne vrednosti, temveč je zgolj formalnost.
Po zadnji večji krizi, ki je bila recesija pred dobrimi desetimi leti, so v podjetjih vzpostavili mehanizme za stabilno in večinoma uspešno poslovanje.
Leta gospodarske rasti pa je na najslabši možni način prekinil koronavirus, ki je razkril tudi številna tveganja, na katera podjetja niti niso mogla biti pripravljena, saj so se zgodila prvič v novejši zgodovini.
Zato popisi in ocene tveganj, ki so veljale še v začetku leta, danes ne držijo več in jih moramo temeljito prevetriti.
Čeprav tveganja in krize največkrat povezujemo z negativnimi pojavi, to ne drži. Povzročijo jih namreč lahko tudi pozitivni dogodki, ki imajo negativne posledice.
Prav v času pandemije so namreč v nekaterih podjetjih in panogah zabeležili povsem nenadejano in skokovito rast povpraševanj in naročil, kar ustvarja občutek uspešnosti in varnosti.
Vendar, kot rečeno, v številnih primerih prav tako povzroča težave in tveganja nastanka krize z manjšimi ali večjimi posledicami.
Zaradi opisanih in drugih razlogov se vse večkrat srečujemo z vprašanji, kako dosežemo, da je upravljanje tveganj praktično uporabno ter nam dejansko pomaga zaznavati in preprečevati različne grožnje.
V Silver Bullet Risk vam kot specialisti za upravljanje tveganj lahko pomagamo na različne načine.
Prvi korak pa je zagotovo zavedanje, da je praktično uporaben sistem upravljanja tveganj zares potreben.