V praksi se večkrat zastavlja vprašanje, kako učinkovito upravljamo tveganja glede na uveljavljene smernice ter v primerjavi z drugimi podjetji in organizacijami. Kakor tudi, kaj in kako lahko izboljšamo za večjo poslovno uspešnost in varnost.
V praksi se večkrat zastavlja vprašanje, kako učinkovito upravljamo tveganja glede na uveljavljene smernice ter v primerjavi z drugimi podjetji in organizacijami. Kakor tudi, kaj in kako lahko izboljšamo za večjo poslovno uspešnost in varnost.
Zaradi zanimanja za naše rešitve potrebujemo kadrovske okrepitve, zato bi želeli zapolniti naslednja delovna mesta.
V večini podjetij in organizacij je upravljanje tveganj še vedno predvsem administrativna dejavnost, čeprav je njegov ključni namen izboljšanje učinkovitosti vodenja in sprejemanja poslovnih odločitev.
V večini podjetij in organizacij je upravljanje tveganj še vedno predvsem administrativna dejavnost, čeprav je njegov ključni namen izboljšanje učinkovitosti vodenja in sprejemanja poslovnih odločitev.
Na mednarodni konferenci Dnevi korporativne varnosti, ki je letos potekala 26. in 27. maja v Ljubljani, je naša aplikacija Silver Bullet Risk prejela »nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev«.
Vse kar v podjetjih in organizacijah počnemo vsak dan, je povezano z manjšimi ali večjimi tveganji.
Vedno se lahko zgodi nesreča pri delu, vdor v informacijski sistem, okvara proizvodne linije, napaka pri pripravi ponudbe za pomemben razpis, prekoračitev določenih časovnih rokov na finančnem ali kadrovskem področju in podobno.
Takrat pride do uresničitve tveganja in škodnega dogodka ali incidenta, ki ima neposreden ali posreden vpliv na poslovanje. Večinoma povzroči motnje pri delovanju organizacije in določeno finančno škodo, čeprav je izid v nekaterih primerih lahko tudi pozitiven.
Upravljanje tveganj je široka disciplina, ki vam omogoča, da na upravljanje in uspešnost izvedenih aktivnosti pogledate celostno in iz različnih perspektiv. Ponuja vam način, da izboljšate komunikacijske poti med oddelki in sistematično zbirate informacije na različnih nivojih organizacije; ekipe pa spodbuja, da realno in sproti ocenjujejo rezultate ter posledice sprejetih odločitev.
Kljub namenskim orodjem za upravljanje tveganj številne aktivnosti v veliki meri izvajamo ročno. V najnovejšem prispevku zato Božo Recko izpostavlja dva pomembna aspekta digitalizacije upravljanja tveganj, in sicer samodejni zajem podatkov ter uporabo umetne inteligence ter vam na praktičnih primerih pokaže, kako jih uporabiti za izboljšanje procesov in preprečevanje škodnih dogodkov.