V prejšnjem blogu sem pisal o sistemu vrednotenja tveganj, ki ga bom tokrat predstavil tudi na praktičnem primeru. Prepričan sem, da vam bo ta zagotovo poenostavil vrednotenje tveganj v praksi.
Strankam sam tudi pogosto povem, da je sistem vrednotenja tveganj zgolj orodje, ki ne more zajeti vseh aspektov in predvideti vseh možnih scenarijev, zato je pri vsakodnevnem delu z upravljanji tveganji treba ravnati zdravorazumsko in si pustiti tudi nekaj manevrskega prostora.
Spodaj predstavljam primer sistema vrednotenja tveganj, ki deluje pri večini podjetij. V osnovi gre za matriko na osnovi verjetnosti vpliva (»Likelihood Impact”), ki pa sem jo razširil z vključevanjem različnih vidikov. Slednji vam pomagajo, da lahko večino tveganj ovrednotite bolj koherentno.
Obenem je dobro vedeti, da je določena tveganja težko ali skorajda nemogoče ovrednotiti (denimo tveganje deviznega tečaja, obrestno tveganje) in jih zato tudi ne moremo oceniti po tradicionalni formuli, ki je »verjetnost X učinek« tveganja.
V spodnji tabeli sem vse izgube opredelil preko izgube dobička v obdobju enega leta; pogostost tveganja pa sem definiral v letih (enkrat na x let).
Frekvenca/
Pogostost
S tem vidikom, kolikokrat se bo neko tveganje zgodilo v
določenem obdobju. Če se neko tveganje ne more ponoviti večkrat, lahko
frekvenco nadomestite z verjetnostjo tveganja v določenem obdobju.
Če obstaja verjetnost, da se tveganje realizira, obstaja
tudi verjetnost škode, ki lahko obsega tako male kot zelo velike izgube.
Računalniški virus najpogosteje privede do nekaj ur zamude pri delu, zato je to
za tovrstno tveganje značilna izguba. Ker gre za razmeroma pogost pojav, lahko
tako opredelimo tudi škodo, ki nastane kot posledica.
Matematična definicija je: povprečna izguba na realizacijo.
Pri vsakem tveganju obstaja več vidikov, preko katerih presodimo, kako visoko pomembnost ima tveganje za našo organizacijo.
V nadaljevanju predstavljam štiri načine za ocenjevanje resnosti tveganja, ki temeljijo na zgoraj omenjenih vidikih.
Kratkoročno: Obdobje likvidnosti
Dolgoročno: Obdobje plačilne sposobnosti
Merilo na podlagi povprečja
Pričakovana izguba zaradi tveganj
Kaj pomeni?
Koliko na leto določeno tveganje v povprečju zmanjšuje dobiček.
Kako jo izračunamo?
Frekvenca X tipična izguba
Zakaj je pomembna?
Predstavlja izhodišče, da lahko opredelimo tekoče stroške upravljanja tveganj. Če na letni ravni upravljanje tveganj stane manj, kot znaša strošek tveganja, je zagotovo smiselno, da tveganje upravljamo.
Pričakovana izguba na vrednosti podjetja zaradi tveganj
Kaj pomeni?
Ko pri vrednotenju upoštevamo tudi posledico škode v času, lahko ocenimo, za koliko se vrednost podjetja (v povprečju) zmanjšuje zaradi vpliva ocenjenega tveganja.
Kako jo izračunamo?
Frekvenca X tipična izguba X faktor vrednosti glede na oceno posledico škode v času
Zakaj je pomembna?
Na ta način najlažje presodimo, ali je investicija v upravljanje tveganja smiselna. Če je vrednost investicije manjša od pričakovane izgube vrednosti podjetja, nam to pove, da je smiselna.
Merilo na podlagi najslabšega možnega scenarija
Največja možna izguba dobička
Kaj pomeni? –
Kako jo izračunamo? –
Zakaj je pomembna?Pomaga vam ovrednotiti, ali lahko podjetje deluje tudi tedaj, ko ima realizirano tveganje najslabši možni učinek.
Največja možna izguba vrednosti
Kaj pomeni?
Glede na tveganje vam pove, za koliko se na letni ravni zmanjša gospodarska vrednost podjetja.
Kako jo izračunamo?
Največja možna izguba X faktor trenutne vrednosti
Zakaj je pomembna?
Pomaga vam oceniti, ali ima podjetje dovolj kapitala, da vzdrži posledice realizacije tveganja.
Na tej povezavi pa najdete tudi kalkulator za izračun stopnje sedanje vrednosti.
Do naslednjič, ko bomo poglobljeno raziskali, kako tveganja združiti in analizirati tako, da dajejo najboljše rezultate, vas vabim tudi k branju naših preteklih vsebin:
– Kako se upravljanja tveganj lotiti sistematično?
– Kako identificiramo tveganja?
– Kaj je tveganje?
***
Stopite v kontakt z našo ekipo, če želite ustrezno vrednotiti vaša tveganja.
Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.