Kako ustrezno vrednotiti tisto, kar se v organizaciji NE zgodi? [1. DEL]

Vloga ROI pri upravljanju organizacijskih tveganj

Ko se v organizaciji nekaj zgodi, lahko vpliv dogodka hitro ocenimo in odgovornost pripišemo oddelku ali osebi. Težje pa je obratno – če se v organizaciji ne dogaja nič pretresljivega, je skorajda nemogoče dokazati, da za tem stoji ravno odgovoren in vesten upravitelj tveganj (RM). Še več, običajno je vodstvo tisto, ki si pripiše zasluge. (Resnici na ljubo, nekaj bo tudi na tem: ravno vodstvo je v podjetje pripeljalo dobrega upravljalca tveganj!)

Po zgoraj zapisanem lahko hitro sklepamo, da je za upravljanje tveganj ključni problem dokazljivost, da sistem deluje. Naloga dobrega upravitelja tveganj pa je, da pomaga organizaciji doseči zastavljene cilje na način, da zmanjšuje možnost odstopanja oz. preventivno zmanjša posledice odstopanja podjetja na poti do zastavljenih ciljev. To pomeni, da ima upravljalec tveganj na svojem delovnem mestu izredno pomembno vlogo, zaradi katere je grešna ovca pri večini težav; redko pa je za zastavljene preventivne ukrepe deležen pohvale.

A vendar, naloga upravljalca tveganj je, da organizaciji pomaga. Njegov doprinos oz. vrednost celotnega ERM-ja zato lahko izmerimo le tako, da poznamo cilje podjetja in delovanje ERM sistema merimo glede na cilje, ki smo si jih zastavili.

Pomagate si lahko s temi vprašanji:

Skladnost: Ali smo skladni z lastnimi direktivami in politikami v našem sistemu obvladovanja tveganj?
Zrelost: Kakšen je naš sistem upravljanja tveganj v primerjavi z najboljšimi praksami in konkurenco?
Dodana vrednost: Ali in koliko naš sistem prispeva k doseganju ciljev in rezultatov organizacije?

Morda boste presenečeni, a običajno je najtežji del merjenja uspešnosti sistema upravljanja tveganj v dokazovanju, da slednji organizaciji prinaša dodano vrednost. Z drugimi besedami: na prvi dve vprašanji si boste (najverjetneje) odgovorili relativno hitro in potrdili, ali ste skladni s standardi, ki sem jim kot podjetje zavezujete in koliko se popravlja vaša kultura oz. zrelost obvladovanja tveganj. Ko pa bo vodstvo od vas zahtevalo dokaz, da se investicija, porabljena za upravljanje tveganj, dejansko vrača v obliki boljših rezultatov … bo to najverjetneje težji zalogaj. Ni pa nemogoče!

Doseganje poslovnih ciljev merimo s ključnimi kazalniki uspešnosti (KPI) in merili uspešnosti. Z drugimi besedami: ko učinkovito obvladujemo tveganja, poznamo tudi vse negotovosti, ki vplivajo na naše poslovne cilje oz. smo bolje pripravljeni na obvladovanje vseh izzivov, ki se pojavijo. To pa pomeni tudi, da je za merjenje učinkovitosti ERM-ja potrebno izboljšati ključne kazalnike uspešnosti!

Silver Bullet Risk - BLOG - ERM - Upravljanje tveganja - ROI Vision

Pri tem lahko koristi ERM sistema razdelimo na dvoje:

Omejevanje presenečenj
Dodajanje vrednosti

Seveda se moramo zavedati tudi, da ERM ni čarovnija. Kljub dobro vpeljanemu sistemu se bodo slabe, nepredvidljive stvari v podjetjih še vedno dogajale. Pomagal pa vam bo, da ste nanje bolje pripravljeni, da so vaše reakcije hitrejše, organizirane in resursi pripravljeni za prave poteze. Odločitve v organizaciji bodo zato bistveno boljše.

ERM vam prinaša tudi druge koristi in s tem, ko diskusije vodstva redno vključujejo tveganja in negotovosti, postane nepogrešljiv del poslovnih načrtov.

Transparentnost: četudi marsikje ta vrednota (še) ni prioriteta, predstavlja veliko prednost za lastnike in zaposlene.
Disciplina: ko zaposlene, poslovne procese in oddelke seznanimo s tveganji in ustreznimi ukrepi, povečamo robustnost organizacije in dvigujemo interno kulturo upravljanja tveganj.
Jasno opredeljeni cilji: Za dober ERM morajo biti cilji organizacije jasno opredeljeni med vse vpletene, kar je mnogokrat ni dobro narejeno. Z jasnimi skupnimi cilji in ovirami do njih so rezultati bistveno boljši. Organizacija mora aktivno reagirati na spremembe v okolju, poslovanju in tako dodatno zmanjša možnost napačnih odločitev ali zamujenih poslovnih priložnosti.
Lažja delitev kapitala oz. alokacija sredstev: S celovitimi informacijami, ki vključujejo informacijo o tveganju, lažje alociramo sredstva in izvajamo segmentacijo, ne glede na to, ali gre za cenovno politiko med posameznimi produkti, trgi, strankami, konkurenco ali pa primerjavo med tveganjem in prihodki.
– Večanje ugleda blagovne znamke: Z dobrim ERM ščitimo blagovno znamko, ugled podjetja ali organizacije. To ne vpliva »le« na vrednost delnice, ampak na vrednost celotne organizacije, kar je najpomembnejša informacija za nadzorni svet in lastnika.

Kako se konkretno lotiti posameznih KPI pa drugič!


***

Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.