Podobno kot za posameznika tudi za podjetje tveganje predstavlja bodoči negotov dogodek z negativnimi posledicami. Če ljudje z lastne perspektive vidimo oziroma opazimo predvsem tveganja, ki negativno vplivajo na nase fizično zdravje (rak, kap, prometna nesreča) in lahko povzročijo smrt; so za podjetje ključna tveganja, ki negativno vplivajo na finančno zdravje podjetja in lahko povzročijo njegovo finančno smrt. Zapomnimo si: kar je za ljudi kri oziroma vitalna energija posameznika, sta za podjetje likvidnost in denar!
Ključna napaka, na katero največkrat naletimo v okviru sodelovanja na delavnicah v podjetjih, je napačna percepcija zaposlenih glede pomena oziroma klasifikacije tveganj, ki so pomembna z vidika podjetja. Slednja izhaja predvsem iz napačnega razumevanja, zato si najprej poglejmo, kako tveganja opredelimo in kakšnim tveganjem so podjetja izpostavljena.
V grobem lahko tveganja razdelimo na štiri velike skupine in sicer po velikosti negativnega finančnega vpliva (spomnimo se: denar je kri podjetja) in verjetnosti nastanka (kako pogosto se tveganje realizira).
Če si pogledamo štiri skupine tveganj, lahko ugotovimo, da z vidika podjetja največjo izpostavljenost predstavljata skupini C in D, ki imata potencialno visok ali ekstremen negativen finančni vpliv na podjetje. V skupini D so tveganja, ki se dogajajo pogosto; v skupini C pa redko.
Po logiki stvari bi se morali v podjetju skoncentrirati le na tveganja v skupini D, ker so pogosta in imajo visok finančni vpliv. V praksi pa taka tveganja le redko obstajajo oziroma jih v podjetjih ni.
B) nizek finančni vpliv – visoka verjetnost realizacije
C) visok finančni vpliv – nizka verjetnost realizacije
D) visok finančni vpliv – visoka verjetnost realizacije
Razlog je enostaven: podjetji, ki so izpostavljeni danim tveganjem, ni več med živimi, saj po zakonu statistike pogostih visok finančnih negativnih sokov dolgoročno ne preživi niti finančno najbolj zdravo podjetje. Podobno kot človek ne preživi večkratnih kapi ali več vrst raka naenkrat.
Iz povedanega je torej očitno, da se je z vidika podjetja ključno osredotočiti na tveganja, ki lahko podjetju povzročijo visok negativen finančni vpliv (vrednost se razlikuje, a v primeru slovenskih podjetij je to denimo 1 mio evrov ali več), čeprav imajo nizko verjetnost realizacije, saj so z vidika ne-preživetja podjetja ključna oz. usodna. Podobno kot je pri posameznikih rak ali kap kljub manjši verjetnosti bolj ključen kot pa veliko bolj pogost a manj usoden prehlad.
Dano izhodišče je tudi dobra osnova za analizo ostalih dveh razredov tveganj. V primeru tveganj, ki se zgodijo redko In imajo majhen finančni vpliv (denimo nekaj sto ali tisoč evrov), jih zaposleni in podjetje sploh ne opazijo, saj ne zmotijo ne delavnega procesa ne finančnega zdravja podjetja. Razbito okna ali pokvarjen računalnik enkrat na tri leta nista resno tveganje za nobeno podjetje.
Po drugi strani pa zaposleni v podjetjih največ pozornosti posvečajo prav naslednjemu razredu tveganj: majhen finančen vpliv pogosto nastajajočih tveganj. Sem spadajo pogoste kadrovske menjave na ne-ključnih delovnih mestih, kvarjenje ne-ključne strojne in programske opreme itd. Primer take vrste tveganja bi bil pogosta odsotnost ali menjave hišnika ali poslovne sekretarke. Dogodek, ki nedvomno ni ključen z vidika podjetja, moti pa delovni proces zaposlenih v podjetju. Ker zaposleni živijo z njimi vsak dan, ravno ti dogodki v podjetjih danes predstavljajo jedro upravljanja s tveganji, čeprav z vidika podjetja sploh niso ključna. Ukvarjamo se torej s prehladi, medtem ko pustimo, da rak nemoteno širi svoje lovke.
Ključni pogoj, da je tveganje ključno z vidika podjetja, je možnost nastanka visoke finančne posledice ali škode. Ne glede na verjetnost nastanka, brez možnosti, da določeno tveganje povzroči več tisoč ali milijonov evrov finančnega izpada v poslovanju ali bilanci podjetja, tako tveganje ni in ne more biti ključno. Zato vam priporočamo, da znotraj rednega pregleda registra tveganja pri vseh obstoječih in novih tveganjih naredite test izpostavljenosti in z rdečo (visoko) označite tista, ki vam lahko povzročijo visok izpad dobička iz poslovanja ali luknjo v bilanci.
***
Stopite v kontakt z našo ekipo, če želite ustrezno identificirati vaša tveganja.
Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.