[SPLETNI DOGODEK] Kako z digitalizacijo izboljšamo učinkovitost upravljanja tveganj?

Vsako podjetje je izpostavljeno tveganjem, ki so nas letos prizadela na povsem nepričakovan način. Zato je toliko bolj pomembno, da jih razumemo in zmanjšujemo, preden povzročijo (še) večjo in nepopravljivo škodo. Izkušnje pa kažejo, da imamo na tem področju v večini poslovnih okolij precej možnosti za izboljšave. Si želite izvedeti, katere?

Če vas zanima, kako lahko izboljšate učinkovitost upravljanja tveganj z aktivnim pristopom in digitalizacijo procesov, vas vabimo, da se nam pridružite na spletnem dogodku v organizaciji našega podjetja, ki se bo odvijal v četrtek, 19. novembra ob 10. uri.

Na njem bosta
Igor Zgonc, ustanovitelj in direktor in Božo Recko, tehnični direktor, obravnavala tri ključe dejavnike učinkovitega upravljanja tveganj: pristop, podatke in procese in vam predstavila Silver Bullet Risk, napredno programsko platformo za digitalizacijo in aktivno upravljanje tveganj, ki vse navedeno bistveno olajša.

Tako boste izvedeli:

– Katere so ključne lastnosti in prednosti aktivnega upravljanja tveganj
– Kako aktivno upravljanje tveganj uvedemo v prakso
– Kako vam pri upravljanju procesov tveganj pomaga platforma Silver Bullet Risk
– Odgovarjali bomo na vprašanja udeležencev


Vabljeni v družbo strokovnjakov za upravljanje tveganj! Prijavo na dogodek lahko oddate preko spodnjega obrazca.

OBRAZEC ZA PRIJAVO NA SPLETNI DOGODEK

PODROBNEJE O PROGRAMU DOGODKA


1. PRISTOP [Kako aktivno upravljanj tveganj uvedemo v prakso?]

V primerjavi z razširjeno prakso, po kateri se s tveganji v podjetjih in organizacijah ukvarjajo enkrat letno in po občutku oziroma osebnih ocenah, aktivni pristop temelji na stalnem spremljanju kazalnikov tveganj in na uporabi merljivih podatkov. Samo tako pravočasno zaznamo, analiziramo in odpravimo odklone, ki lahko povzročijo težave ter v najslabšem primeru uresničitev tveganj in resne krize, kot je za marsikoga koronavirus.

2. PODATKI [Kako pri upravljanju tveganj čim bolje izkoristimo razpoložljive podatke?]

Pri tem nam lahko pomaga digitalizacija kot zajemanje, shranjevanje, obdelava in pretvorba podatkov v uporabne informacije, ki omogočajo sprejemanje boljših poslovnih odločitev.

  • Zajemanje podatkov. Večina podatkov, povezanih s tveganji, nastaja v poslovnih procesih, in so razpršeni po celotni organizaciji. Zato je prvi korak pri sistematičnem upravljanju tveganj zbiranje vseh relevantnih podatkov na enem mestu. To dosežemo s kombinacijo samodejnega zajemanja in ročnih vnosov.
  • Shranjevanje podatkov. V večini organizacij podatke v zvezi s tveganji vzdržujejo in obdelujejo v preglednicah in dokumentih, kar ima znane slabosti. Od možnosti napak ali izgube podatkov do omejene preglednosti in analitičnosti ter zamudne priprave poročil.
  • Obdelava podatkov. Upravljanje tveganj pomeni obvladovanje kriznih situacij, ki se lahko zgodijo, ter načrtovanje in izvajanje ukrepov, s katerimi njihov vpliv ali verjetnost zmanjšujemo na sprejemljiv nivo. Pri tem si pomagamo z različnimi analitičnimi pristopi od kombiniranja vplivov in škod do uporabe zahtevnejših analitičnih orodij, kot je simulacija Monte Carlo.
  • Pretvorba podatkov. Za sprejemanje odločitev v zvezi s tveganji samo podatki niso dovolj, temveč potrebujemo uporabne informacije. To nam omogočajo pregledi in poročila o stanju in trendih ter prikaz različnih možnih scenarijev razvoja dogodkov.

3. PROCESI [Kako vzpostavite praktično uporaben sistem, ki vas sistematično podpre pri prepoznavanju in odpravljanju tveganj ter načrtovanju ukrepov in aktivnosti?]

Poleg podatkov pa so pri upravljanju tveganj pomembni tudi procesi, pri katerih izstopajo naslednji dejavniki:

Prepoznavanje tveganj. Pomeni prepoznavanje, oceno in razvrščanje ključnih tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri doseganju svojih poslovnih ciljev, kar običajno vzdržujemo v registru tveganj. Koristno je, da jih ovrednotimo tudi s finančnimi podatki, ki predvsem vodilnim povedo in pomenijo bistveno več kot opisne ocene in barve.

Kazalniki tveganj.
Posameznim tveganjem določimo kazalnike, s katerimi redno spremljamo dogajanje v zvezi s tveganji. Priporočljivo je, da čim več podatkov merljivih in čim manj odvisnih od osebnih ocen. V veliko primerih se lahko podatki za kazalnike zajemajo samodejno. Za vsak kazalnik lahko določimo mejne vrednosti, pri katerih so potrebni določeni ukrepi.

Ukrepi.
So preprečevalne (preventivne) in popravljalne (korektivne) dejavnosti, s katerimi zmanjšujemo tveganja ali odpravljamo njihove posledice in možnosti ponovne uresničitve.

Škodni dogodki.
Predstavljajo tveganja, ki so se uresničila in prav tako predstavljajo del kazalnikov. Upravljanje škodnih dogodkov (ang. Incident Management) je osnova za izboljšave in prenos tveganj na zunanje deležnike, kot so na primer zavarovalnice.