Kako učinkovito nadzorovati tveganja?

Ključni element učinkovite strategije upravljanja tveganj je vzpostavitev okvira za nadzorovanje tveganj in izbira ustreznih KRI-jev – Key Risk Indicators (ključnih kazalnikov tveganja). Ta naloga od vas zahteva, da cilje natančno opredelite in s tem izbere tiste potencialne elemente, ki bi vas pri tem lahko ovirali.

Postopek ustrezne identifikacije KRI-jev lahko vaši organizaciji prinese pomembne prednosti:

Boljše razumevanje dinamike tveganj: Opredelitev in spremljanje KRI-jev ponuja globlji vpogled v ključne grožnje za podjetje;
Zanesljivejše strategije upravljanja tveganj: z večjim razumevanjem dinamike tveganj lahko vodstvena skupina določi natančnejše metode za oceno in zmanjšanje možnih tveganj;
Stopnje tolerance do tveganja: s pomočjo KRI lahko poslovodstvo določi prag tolerance podjetja in meje tveganja, ki sprožijo korektivne ukrepe;
Boljši vpogled v trende tveganj: Periodično in redno spremljanje indeksov KRI organizaciji omogoča natančnejši pregled trendov tveganja. Slednje lahko uporabite, ko se odločate, katere aktivnosti ali poslovne dejavnosti so bolj ranljive in jih je treba nadalje spremljati ter tudi, ko iščete nove priložnosti za rast.

KRI vs. KPI: KAKO NASTAVITI KRI-je IN KAKO SE TI RAZLIKUJEJO OD KPI-jev?KRI-je oz. ključne kazalnike tveganja lahko pojasnimo kot antitezo KPI-jev zaradi naslednjega: KPI-ji služijo temu, da pokažejo, kako dobro podjetje deluje, medtem ko KRI-ji kažejo ravno nasprotno. Podjetje opozarjajo na nevarnosti in grožnje in s tem omogočajo, da se na določeno tveganje odzovejo.

Potrebujete pomoč pri identifikaciji ključnih kazalnikov tveganj?

KRI morajo izpolniti določene zahteve po tem, da so lahko:

Merljivi: v absolutnem številu ali v odstotkih;
Sledljivi: KRI-ji bi morali kazati konsistentno lestvico vrednosti, ki omogoča primerjavo njihovega razvoja;
Predvidljivi: KRI-ji morajo pokazati že zgodnje signale za potencialna tveganja;
Informativni: Zagotavljati morajo natančne napovedi o stanju tveganja.

Zatem ko določite KRI-je, mora vodstvo definirati tudi njihove mejne vrednosti, ki signalizirajo, da je čas za aktivacijo načrtov za zmanjšanje/obvladovanje tveganja.

KAKO POGOSTO MORAMO NADZOROVATI TVEGANJA?
Nadzorovanje tveganj ni enkratni projekt, temveč proces, ki ga je treba izvajati ciklično in s tem zagotoviti, da tveganja spremljamo sistematično. Toda kakšna je optimalna frekvenca? V realnem času, dnevno, tedensko, mesečno ali letno? Pri odločanju o frekvenci vašega nadzora imejte v mislih spodnja dva ukrepa:

i) vsako realizirano tveganje (škodni dogodek) ima lahko različne vplive na organizacijo in
ii) pogostost obvladovanja tveganja najbolj določajo pričakovani učinki.

Postopek za nadzorovanje tveganj mora vključevati tudi informacije iz upravljanja škodnih dogodkov in podatke o dogodkih, ki ste jih z ukrepi uspešno obvladali (Ali sistematično spremljate svoje škodne dogodke? Spremljajte naš naslednji blog, saj bomo govorili o sistematičnem upravljanju škodnih dogodkov in vseh prednostih, ki jih postopek prinaša za celovito obvladovanje tveganj). In ne pozabite na ključno: bodite pozorni in se na vse spremembe odzivajte sproti.

Preizkusite SBR orodje za upravljanje škodnih dogodkov

Na splošno lahko rečemo, da je KRI-je treba redno spremljati, njihovo gibanje pa je sproti sporočati vodstvu organizacije, ki na podlagi prejetih informacij lahko sprejema informirane odločitve. V tem smislu je bistvenega pomena tudi, da ste pri določanju KRI-jev selektivni, saj lahko upravljanje prevelikega števila KRI-jev postane zapleteno in vodi do napačnih zaključkov.

KAKŠNO VLOGO IMA PRI NADZOROVANJU (IN UPRAVLJANJU TVEGANJ) TEHNOLOGIJA?
V številnih primerih je spremljanje in poročanje KRI-jev ročno v realnem času lahko zahtevno in zamudno opravilo. Če ste med tistimi, ki KRI-je še vedno spremljate in o njih poročate s pomočjo v Excelovih tabelah, veste, o čem govorim. V teh primerih vam lahko tehnologija omogoči dostop do natančnih in posodobljenih podatkov o različnih metrikah tveganja in poenostavi proces poročanja.

Podjetja z jasno oblikovano strategijo upravljanja tveganj lahko tehnologijo uporabijo tudi za spremljanje razvoja KRI-jev, bonitetnih ocen in za periodično poročanje vodstvu. Tovrstna avtomatizacija poročanja s prilagodljivimi nadzornimi ploščami upravljavce tveganj obenem osvobodi niza nalog z nizko vrednostjo, kot je spremljanje tveganj; sčasoma izboljša sledljivost podatkov in zmanjša možnosti človeških napak. In kar je najpomembneje: vsem, ki se ukvarjate z upravljanjem tveganj, prihrani čas in vam s tem omogoči tudi, da se še bolj osredotočite na učinkovitost.

 

P.S.: Da boste osvežili svoje znanje o sistematičnem upravljanju tveganj, si lahko preberete prejšnje zapise:

Kako se upravljanja tveganj lotiti sistematično?

Kako identificiramo tveganja?

Kaj je tveganje?

Vrednotenje tveganj [1.del]: Kako vzpostavimo okvir za vrednotenje tveganj?

Vrednotenje tveganj [2.del]: Kako tveganja ovrednotimo v praksi?

***

Stopite v kontakt z našo ekipo, če želite ustrezno upravljati vaša tveganja.

Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v LinkedIn skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.