Glede na razplet dogajanja s COVID-19 se danes številnim zdi, da je bil virus nepričakovan. A videli bomo, da je ta – vsaj z vidika finančnih posledic – prej simptom, kot pa vzrok za nastalo situacijo. Dejstvo je, da je družba in celoten gospodarski ustroj izredno krhek in občutljiv že na manjše šoke, saj večina podjetij držav in tudi bank posluje z minimalno zalogo, brez nje ali celo na vzvod. V takih razmerah že vsak najmanjši šok izpad proizvodnje ali prihodkov pomeni smrt podjetja ali izgubo likvidnosti.

Nova realnost z večjo volatilnostjo v bodoče

Z vidika nastale situacije je bolj kot samo dejstvo saniranja trenutnih posledic pomembno razumeti, da dani dogodek ne predstavlja enkratnega dogodka, ki se več ne more ponoviti, temveč zgolj katalizator. Bolj kot kaj drugega ponazarja krhkost sedanjega ustroja in uvod v novo poglavje, ki mu bomo priča tako posamezniki kot podjetja v poslovnem okolju, ki je, da bomo v bodoče izpostavljeni bistveno večji volatilnosti. COVID-19 oz. koronavirus in celotno epidemijo tako ni razumeti kot vzrok nastale finančne krize, temveč le kot katalizator in posledico nesorazmerne in prevelike optimizacije na strani proizvodnje ter pomanjkanja zalog in pa s tem povezane krhkosti v smislu neodpornosti že na najmanjše šoke. Da bi bolje razumeli, kaj lahko v bodoče pričakujemo, si najprej poglejmo, kakšnim tveganjem podobnega tipa, kot je COVID-19, je izpostavljena družba (in s tem tudi podjetja) in kaj lahko naredimo.

Matrika tveganj z vidika družbe in podjetij

Z vidika podjetij ali posameznikov je bila pandemija COVID-19 morda nepričakovana. Z vidika teoretične obdelave tega, kaj se lahko zgodi in analize možnih sistemskih šokov za zdravstvene sisteme in posledično gospodarstvo pa je COVID-19 predstavljal znano grožnjo oziroma tveganje, ki se lahko realizira. Še več, v bodoče je možno pričakovati več podobnih tveganj, ki imajo sicer majhno možnost nastanka, vendar veliko nalezljivost oz. možnost širitve in posledično velik negativen finančni vpliv. V spodnji tabeli so navedena ključna tveganja, katerih realizacija bi – podobno kot COVID-19 – lahko povzročila podobne učinke kljub svoji omenjenosti na manjše geografsko področje, in sicer na račun globalizacije ter večje povezanosti družbe in gospodarstva.

Kaj lahko podjetja naredijo, da se zavarujejo?

Prva osnova je, da se – podobno kot posamezniki – podjetja oz. njihovi lastniki vsako leto znova podvržejo managerskemu pregledu, ki je neke vrste stres test oz. test robustnosti in zdravja organizma. Smiselno je namreč, da podjetja periodično vsaj na papirju naredijo analizo scenarijev in preverijo sledeče:
– kako občutljiva so na posamezne šoke, predvsem šoke ekstremnega reda in pa tudi šoke srednjih finančnih negativnih učinkov
– ali imajo izdelano matriko tveganj
– ali imajo razdelano analizo scenarijev, kaj lahko naredijo v primeru realizacije katerega od ključnih tveganj z negativnim finančnim učinkom, kot je COVID-19, potres, izpad v proizvodnem procesu in tako naprej
 
Po mojih izkušnjah ima v Sloveniji le slabih 10 odstotkov podjetij izdelano analizo scenarijev, morda pa se bo tudi na račun dane pandemije in posledično negativnih finančnih učinkov kaj spremenilo. Glede na resnost finančne situacije v evropskem in svetovnem merilu ter tudi na vedno večjo zadolženost države v bodoče namreč ni pričakovati, da bo v primeru nastanka tovrstnih šokov slednja reševala probleme likvidnosti in solventnosti podjetij. S tega vidika podjetjem predlagamo sledeče:

1. Sami pri sebi naredite analizo možnih vplivov nastanka ključnih tveganj in pa sanacijo oz. scenarijske analize reakcij v primeru nastanka le-teh.

2. Zatem ko preigrate ključna tveganja in pa odziv podjetja v primeru nastanka le-teh, je možno izvesti tudi strategijo cenovne politike upravljanja z zalogami in pa ščitenja pred tveganji ter načrt, ki že pred nastankom samih tveganj minimizira negativne finančne posledice nastanka prej omenjenih ekstremnih oz. ključnih tveganj.

Vas zanima več? Preberite pogovor za Siol, kjer sem ščitenje pred ključnimi tveganji predstavil s perspektive aktivnosti države pri odzivanju na epidemijo in hkrati opozoril tudi na ekonomske čeri, ki državo in gospodarstvo še čakajo.

Podobno kot za posameznika tudi za podjetje tveganje predstavlja bodoči negotov dogodek z negativnimi posledicami. Če ljudje z lastne perspektive vidimo oziroma opazimo predvsem tveganja, ki negativno vplivajo na nase fizično zdravje (rak, kap, prometna nesreča) in lahko povzročijo smrt; so za podjetje ključna tveganja, ki negativno vplivajo na finančno zdravje podjetja in lahko povzročijo njegovo finančno smrt. Zapomnimo si: kar je za ljudi kri oziroma vitalna energija posameznika, sta za podjetje likvidnost in denar!

Ključna napaka, na katero največkrat naletimo v okviru sodelovanja na delavnicah v podjetjih, je napačna percepcija zaposlenih glede pomena oziroma klasifikacije tveganj, ki so pomembna z vidika podjetja. Slednja izhaja predvsem iz napačnega razumevanja, zato si najprej poglejmo, kako tveganja opredelimo in kakšnim tveganjem so podjetja izpostavljena.

V grobem lahko tveganja razdelimo na štiri velike skupine in sicer po velikosti negativnega finančnega vpliva (spomnimo se: denar je kri podjetja) in verjetnosti nastanka (kako pogosto se tveganje realizira).
Če si pogledamo štiri skupine tveganj, lahko ugotovimo, da z vidika podjetja največjo izpostavljenost predstavljata skupini C in D, ki imata potencialno visok ali ekstremen negativen finančni vpliv na podjetje. V skupini D so tveganja, ki se dogajajo pogosto; v skupini C pa redko.

Po logiki stvari bi se morali v podjetju skoncentrirati le na tveganja v skupini D, ker so pogosta in imajo visok finančni vpliv. V praksi pa taka tveganja le redko obstajajo oziroma jih v podjetjih ni.

A) nizek finančni vpliv – nizka verjetnost realizacije
B) nizek finančni vpliv – visoka verjetnost realizacije
C) visok finančni vpliv – nizka verjetnost realizacije
D) visok finančni vpliv – visoka verjetnost realizacije

silverbulletrisk-blog-matrika-tveganj

Razlog je enostaven: podjetji, ki so izpostavljeni danim tveganjem, ni več med živimi, saj po zakonu statistike pogostih visok finančnih negativnih sokov dolgoročno ne preživi niti finančno najbolj zdravo podjetje. Podobno kot človek ne preživi večkratnih kapi ali več vrst raka naenkrat.

Iz povedanega je torej očitno, da se je z vidika podjetja ključno osredotočiti na tveganja, ki lahko podjetju povzročijo visok negativen finančni vpliv (vrednost se razlikuje, a v primeru slovenskih podjetij je to denimo 1 mio evrov ali več), čeprav imajo nizko verjetnost realizacije, saj so z vidika ne-preživetja podjetja ključna oz. usodna. Podobno kot je pri posameznikih rak ali kap kljub manjši verjetnosti bolj ključen kot pa veliko bolj pogost a manj usoden prehlad.
Dano izhodišče je tudi dobra osnova za analizo ostalih dveh razredov tveganj. V primeru tveganj, ki se zgodijo redko In imajo majhen finančni vpliv (denimo nekaj sto ali tisoč evrov), jih zaposleni in podjetje sploh ne opazijo, saj ne zmotijo ne delavnega procesa ne finančnega zdravja podjetja. Razbito okna ali pokvarjen računalnik enkrat na tri leta nista resno tveganje za nobeno podjetje.

Po drugi strani pa zaposleni v podjetjih največ pozornosti posvečajo prav naslednjemu razredu tveganj: majhen finančen vpliv pogosto nastajajočih tveganj. Sem spadajo pogoste kadrovske menjave na ne-ključnih delovnih mestih, kvarjenje ne-ključne strojne in programske opreme itd. Primer take vrste tveganja bi bil pogosta odsotnost ali menjave hišnika ali poslovne sekretarke. Dogodek, ki nedvomno ni ključen z vidika podjetja, moti pa delovni proces zaposlenih v podjetju. Ker zaposleni živijo z njimi vsak dan, ravno ti dogodki v podjetjih danes predstavljajo jedro upravljanja s tveganji, čeprav z vidika podjetja sploh niso ključna. Ukvarjamo se torej s prehladi, medtem ko pustimo, da rak nemoteno širi svoje lovke.

Ključni pogoj, da je tveganje ključno z vidika podjetja, je možnost nastanka visoke finančne posledice ali škode. Ne glede na verjetnost nastanka, brez možnosti, da določeno tveganje povzroči več tisoč ali milijonov evrov finančnega izpada v poslovanju ali bilanci podjetja, tako tveganje ni in ne more biti ključno. Zato vam priporočamo, da znotraj rednega pregleda registra tveganja pri vseh obstoječih in novih tveganjih naredite test izpostavljenosti in z rdečo (visoko) označite tista, ki vam lahko povzročijo visok izpad dobička iz poslovanja ali luknjo v bilanci.

***

Stopite v kontakt z našo ekipo, če želite ustrezno identificirati vaša tveganja.

Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.