Glede na razplet dogajanja s COVID-19 se danes številnim zdi, da je bil virus nepričakovan. A videli bomo, da je ta – vsaj z vidika finančnih posledic – prej simptom, kot pa vzrok za nastalo situacijo. Dejstvo je, da je družba in celoten gospodarski ustroj izredno krhek in občutljiv že na manjše šoke, saj večina podjetij držav in tudi bank posluje z minimalno zalogo, brez nje ali celo na vzvod. V takih razmerah že vsak najmanjši šok izpad proizvodnje ali prihodkov pomeni smrt podjetja ali izgubo likvidnosti.

Nova realnost z večjo volatilnostjo v bodoče

Z vidika nastale situacije je bolj kot samo dejstvo saniranja trenutnih posledic pomembno razumeti, da dani dogodek ne predstavlja enkratnega dogodka, ki se več ne more ponoviti, temveč zgolj katalizator. Bolj kot kaj drugega ponazarja krhkost sedanjega ustroja in uvod v novo poglavje, ki mu bomo priča tako posamezniki kot podjetja v poslovnem okolju, ki je, da bomo v bodoče izpostavljeni bistveno večji volatilnosti. COVID-19 oz. koronavirus in celotno epidemijo tako ni razumeti kot vzrok nastale finančne krize, temveč le kot katalizator in posledico nesorazmerne in prevelike optimizacije na strani proizvodnje ter pomanjkanja zalog in pa s tem povezane krhkosti v smislu neodpornosti že na najmanjše šoke. Da bi bolje razumeli, kaj lahko v bodoče pričakujemo, si najprej poglejmo, kakšnim tveganjem podobnega tipa, kot je COVID-19, je izpostavljena družba (in s tem tudi podjetja) in kaj lahko naredimo.

Matrika tveganj z vidika družbe in podjetij

Z vidika podjetij ali posameznikov je bila pandemija COVID-19 morda nepričakovana. Z vidika teoretične obdelave tega, kaj se lahko zgodi in analize možnih sistemskih šokov za zdravstvene sisteme in posledično gospodarstvo pa je COVID-19 predstavljal znano grožnjo oziroma tveganje, ki se lahko realizira. Še več, v bodoče je možno pričakovati več podobnih tveganj, ki imajo sicer majhno možnost nastanka, vendar veliko nalezljivost oz. možnost širitve in posledično velik negativen finančni vpliv. V spodnji tabeli so navedena ključna tveganja, katerih realizacija bi – podobno kot COVID-19 – lahko povzročila podobne učinke kljub svoji omenjenosti na manjše geografsko področje, in sicer na račun globalizacije ter večje povezanosti družbe in gospodarstva.

Kaj lahko podjetja naredijo, da se zavarujejo?

Prva osnova je, da se – podobno kot posamezniki – podjetja oz. njihovi lastniki vsako leto znova podvržejo managerskemu pregledu, ki je neke vrste stres test oz. test robustnosti in zdravja organizma. Smiselno je namreč, da podjetja periodično vsaj na papirju naredijo analizo scenarijev in preverijo sledeče:
– kako občutljiva so na posamezne šoke, predvsem šoke ekstremnega reda in pa tudi šoke srednjih finančnih negativnih učinkov
– ali imajo izdelano matriko tveganj
– ali imajo razdelano analizo scenarijev, kaj lahko naredijo v primeru realizacije katerega od ključnih tveganj z negativnim finančnim učinkom, kot je COVID-19, potres, izpad v proizvodnem procesu in tako naprej
 
Po mojih izkušnjah ima v Sloveniji le slabih 10 odstotkov podjetij izdelano analizo scenarijev, morda pa se bo tudi na račun dane pandemije in posledično negativnih finančnih učinkov kaj spremenilo. Glede na resnost finančne situacije v evropskem in svetovnem merilu ter tudi na vedno večjo zadolženost države v bodoče namreč ni pričakovati, da bo v primeru nastanka tovrstnih šokov slednja reševala probleme likvidnosti in solventnosti podjetij. S tega vidika podjetjem predlagamo sledeče:

1. Sami pri sebi naredite analizo možnih vplivov nastanka ključnih tveganj in pa sanacijo oz. scenarijske analize reakcij v primeru nastanka le-teh.

2. Zatem ko preigrate ključna tveganja in pa odziv podjetja v primeru nastanka le-teh, je možno izvesti tudi strategijo cenovne politike upravljanja z zalogami in pa ščitenja pred tveganji ter načrt, ki že pred nastankom samih tveganj minimizira negativne finančne posledice nastanka prej omenjenih ekstremnih oz. ključnih tveganj.

Vas zanima več? Preberite pogovor za Siol, kjer sem ščitenje pred ključnimi tveganji predstavil s perspektive aktivnosti države pri odzivanju na epidemijo in hkrati opozoril tudi na ekonomske čeri, ki državo in gospodarstvo še čakajo.