[GOSTUJOČI AVTOR]: doc. dr. Brane Bertoncelj, nekdanji direktor oddelka za gotovinsko poslovanje Banke Slovenije

V konkurenčnem »pitbulovskem« poslovnem okolju so uspešne tiste organizacije, ki so se čim hitreje prilagodile novim razmeram in uspešno upravljale s tveganji. Organizacije se namreč vseskozi soočajo z notranjimi in/ali zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na negotovost in nepredvidljivost razmer ter na doseganje ciljev poslovanja, zato je pomembno, da poskušajo tveganja zmanjšati na še sprejemljiv nivo.

Zagotoviti je namreč treba obvladovanje tveganj do te mere, da slednja nimajo pomembnega učinka na osnovne poslovne procese. Zaradi navedenega je potrebno več vlagati v stalno izobraževanje in dograjevanje znanj ter veščin zaposlenih, ki se ukvarjajo s tveganji. Procesi zagotavljanja korporativne varnosti so nedeljiva celota modela upravljanja organizacij, ki se izraža skozi korporativno upravljanje in korporativno družbeno odgovornost.

V številnih organizacijah se obvladovanja tveganj lotevajo neučinkovito, kar uničujoče vpliva na poslovanje in na konkurenčnost (Lam, 2014). Nekateri avtorji se zavzemajo za izobraževalne programe, ki celoviteje dajejo znanja za obvladovanje ranljivosti, ogroženosti in tveganj (Flammini, 2012, Gritzalis, 2018).

Korporativna varnost je orodje vodstev organizacij za identifikacijo potrebnih aktivnosti za upravljanje varnostnih tveganj. S preprečevanjem finančnih škod in izgube dobrega imena organizacije bo varnostni manager, skupaj z drugimi službami, ustvarjal pogoje za uspešno poslovanje in doseganje razvojne strategije organizacije.

Odločitev za smer študija je ena od najpomembnejših odločitev v življenju. Vsak študent se mora vprašati: kaj bi rad delal v življenju, kaj me veseli in zanima, kako bo videti moje življenje čez 10 let, v kateri stroki bom z veliko verjetnostjo dobil službo in podobno. Pomembno je, da vemo, kaj hočemo v življenju, saj bodo brez ciljev in načrtov naša pričakovanja v življenju ostala le sanje.

Čudno je, da v posameznem primeru posameznik porabi več časa za načrtovanje počitnic, kot pa za načrtovanje lastne karierne poti. Želje nas zanimajo in hrepenimo po njihovi izpolnitvi, a cilji nas vznemirjajo in silijo v ukrepanje. Največje zagotovilo za uspeh je »intenzivnost namena«. Pomembno je, da vemo, kaj hočemo v življenju. Ob tem se moramo zavedati tudi cene truda, ki ga bomo za uresničitev svojega cilja namenili. To bo pot osebne rasti, uresničevanja osebnih potencialov, kompetenc in kakovostnejšega življenja.

Študij Upravljanje s tveganji in korporativna varnosti omogoča upravljanje poslovno-varnostnih razmer v gospodarstvu, kritični infrastrukturi, industriji, državnih organih in v civilni družbi. Je študij za poklic prihodnosti in nadgradnja širokega poslovnega znanja.

Študij omogoča pridobitev znanja z analizo teoretičnih in metodoloških konceptov ter prenos in uporabo tega znanja v prakso in reševanje problemov. Je multidisciplinarno zasnovan, saj gre pri zagotavljanju varnosti za izrazito kompleksne procese, ki zahtevajo znanje različnih strokovnih disciplin. Ne odraža samo slovenskih potreb, ampak je primerljiv s programi uglednih evropskih in ameriških organizacij, ki izobražujejo na področju varnosti. Je tudi osnova za doseganje certifikata Certified Protection Professional (CPP), ki velja za »zlati standard» za strokovnjake za upravljanje varnosti in je globalno priznan.

Če bi potrebe po varnostnih managerjih prenesel na današnji trg dela, ugotavljam veliko podhranjenost na področju znanja (edina stvar na svetu, ki je pravilno razporejena je znanje; vsak ga ima dovolj!). Vsaka velika organizacija in organizacije na področju kritične infrastrukture v Sloveniji bi po mojem mnenju morala imeti vsaj enega varnostnega managerja, ki bi bil sposoben na strateški ravni upravljanja vzpostaviti sistem upravljanja varnosti, v okviru tega pa tudi proces upravljanja tveganj.

V letu 2017 je bilo v Sloveniji evidentiranih 195.756 organizacij, ki so zaposlovala 881.920 posameznikov in skupno ustvarila 108.840 milijonov EUR prihodka (SURS, 2017). 346 velikih organizacij (nad 250 zaposlenimi) so v letu 2017 zaposlovale 270.739 posameznikov in ustvarile največji delež prihodka (38.703 milijonov EUR).

Če upoštevamo še srednje velike organizacije, obstajajo velike potrebe po izboljšanju kadrovske strukture odgovornih, ki upravljajo z varnostjo in s tveganji (po oceni preko 500), kar je velik potencial za zaposlovanje korporativno varnostnih managerjev in strokovnjakov v bodoče. Zato menim, da bo študij upravljanja tveganj v prihodnosti eno od tistih področij, kjer bo obstajala velika potreba po neprekinjenem usposabljanju ustreznih strokovnjakov.

Med mnogimi zanimivimi izzivi, s katerimi se srečujemo, je pomembno, da razumemo prihodnjo tehnološko revolucijo, ki vključuje preobrazbo celotnega človeštva. Znašli smo se na pragu četrte industrijske revolucije (nekateri govorijo že o peti industrijski revoluciji), ki bo temeljito spremenila naš način življenja, dela in medsebojnega razumevanja. Ta se ne more bo po razsežnosti, obsegu in zapletenosti primerjati z ničemer, kar je človeštvo do sedaj doživelo.

Četrta industrijska revolucija bo pomembno vplivala na naravo razmerij med državami in mednarodno varnost. Tehnologija bo omogočila višjo učinkovitost, kar večina tudi hoče. Poleg tega pa večina želi čutiti, da niso zgolj del procesa, ampak nečesa, kar je večje od njih samih. Varnost je tema, o kateri se v javnosti in sektorjih izven vlad ne razpravlja dovolj. Kritična nevarnost je, da lahko visoko povezani svet naraščajoče neenakosti vodi k družbenim nemirom, kar lahko povzroči nasilne ekstremizme. Spremenila se bo tudi narava varnostnih groženj. Kot je napisal pesnik Rainer Maria Rilke (Pisma mlademu pesniku, 1929), »…Tako vstopa prihodnost, da bi se v nas spremenila, dolgo preden se zgodi». Vse je torej odvisno od nas.

Četrta industrijska revolucija že ustvarja nove poklice, nekatere je že razvrednotila, po mojem mnenju pa se bo vloga in pomen varnostnega managerja še povečala. Glavne ovire pri odločnejšem pristopu na nove razmere so pomanjkanje razumevanja vplivnih sprememb v organizacijah, neustrezne kadrovske strategije, omejitve virov poslovanja in pritiski na kratkoročno dobičkonosnost.

Posledično obstaja nesorazmerje med obsežnostjo prihodnjih sprememb in razmeroma marginalnimi ukrepi, ki jih organizacije sedaj sprejemajo kot priprava na te spremembe. Potrebuje se nov pristop, s katerim bi proučili lastne potrebe po kadrih in preprečili možne neželene izide.

Kljub morebitnemu ugodnemu vplivu tehnologije na gospodarsko rast je nujno treba obravnavati tudi potencialne neugodne vplive na trg dela. Strahovi glede vpliva tehnologije na delovna mesta niso novi. Že leta 1931 je ekonomist John Maynard Keynes (Economic Possibilities for our Grandchildren, v delu Essays in Persuasion, 1931) na odmeven način svaril pred obsežno tehnološko brezposelnostjo »zaradi našega odkrivanja načinov za gospodarnejše delo, ki prehiteva odkrivanje novih načinov za koriščenje delovne sile». Njegove napovedi se takrat niso izkazale za resnične, kaj pa če se bodo tokrat?

***

Stopite v kontakt z ekipo podjetja Silver Bullet Risk, če želite ustrezno upravljati tveganja.

Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte njihov LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.

V prejšnjem blogu sem pisal o sistemu vrednotenja tveganj, ki ga bom tokrat predstavil tudi na praktičnem primeru. Prepričan sem, da vam bo ta zagotovo poenostavil vrednotenje tveganj v praksi. 

Strankam sam tudi pogosto povem, da je sistem vrednotenja tveganj zgolj orodje, ki ne more zajeti vseh aspektov in predvideti vseh možnih scenarijev, zato je pri vsakodnevnem delu z upravljanji tveganji treba ravnati zdravorazumsko in si pustiti tudi nekaj manevrskega prostora.

Spodaj predstavljam primer sistema vrednotenja tveganj, ki deluje pri večini podjetij. V osnovi gre za matriko na osnovi verjetnosti vplivaLikelihood Impact”), ki pa sem jo  razširil z vključevanjem različnih vidikov. Slednji vam pomagajo, da lahko večino tveganj ovrednotite bolj koherentno.

Obenem je dobro vedeti, da je določena tveganja težko ali skorajda nemogoče ovrednotiti (denimo tveganje deviznega tečaja, obrestno tveganje) in jih zato tudi ne moremo oceniti po tradicionalni formuli, ki je »verjetnost X učinek« tveganja.

V spodnji tabeli sem vse izgube opredelil preko izgube dobička v obdobju enega leta; pogostost tveganja pa sem definiral v letih (enkrat na x let).

 

Frekvenca/
Pogostost

S tem vidikom, kolikokrat se bo neko tveganje zgodilo v določenem obdobju.  Če se neko tveganje ne more ponoviti večkrat, lahko frekvenco nadomestite z verjetnostjo tveganja v določenem obdobju.

Značilna izguba

Če obstaja verjetnost, da se tveganje realizira, obstaja
tudi verjetnost škode, ki lahko obsega tako male kot zelo velike izgube.
Računalniški virus najpogosteje privede do nekaj ur zamude pri delu, zato je to
za tovrstno tveganje značilna izguba. Ker gre za razmeroma pogost pojav, lahko
tako opredelimo tudi škodo, ki nastane kot posledica.

Matematična definicija je: povprečna izguba na realizacijo.

Izguba v najslabšem primeru
V tem primeru govorimo o izgubi, ki se pojavi kot posledica izjemno visoke in izjemno redke verjetnosti realizacije nekega tveganja. Na primeru tveganja okužbe z računalniškim virusom lahko kot izgubo v najslabšem primeru predvidimo možnost, da virus okuži ključne sisteme podjetja, kar vodi v izgubo najpomembnejših računalniških orodij in programov, kar prinese tudi zaustavitev vseh dejavnosti in ogromne izgube. Matematično izgubo v najslabšem primeru opredelimo v odstotkih izgub, podobno kot pri modelu tvegane vrednosti (ang. Value-at-Risk).
Posledica škode v času
S to postavko ovrednotimo, koliko časa po realizaciji tveganja podjetje še občuti njegove posledice. To obdobje je lahko kratko, torej zgolj v tistem letu, ko se tveganje zgodi; včasih pa je lahko škoda tako velika in trajna, da negativne posledice podjetje spremljajo še leta za tem. Matematično lahko postavko opredelite tako, da ovrednotite neto sedanje vrednosti (NPV) bodočih izgub glede na celotno izgubo vrednosti podjetja v enem letu.
Družbeni vpliv v najslabšem primeru
V tem delu ovrednotimo tudi tiste učinke, ki jim ne moremo določiti finančne vrednosti. Lestvica j ni kvantitativne narave, kljub temu pa je dobro, da si prizadevate določiti natančne in objektivne kategorije vplivov. Za lažjo predstavo podajam primer: lestvica naj zajame potencialni vpliv na zdravje zaposlenih, vse od lažjih poškodb do smrti posameznika ali več zaposlenih.

 

Pri vsakem tveganju obstaja več vidikov, preko katerih presodimo, kako visoko pomembnost ima tveganje za našo organizacijo.

V nadaljevanju predstavljam štiri načine za ocenjevanje resnosti tveganja, ki temeljijo na zgoraj omenjenih vidikih. 

Kratkoročno: Obdobje likvidnosti

Dolgoročno: Obdobje plačilne sposobnosti

Merilo na podlagi povprečja

Pričakovana izguba zaradi tveganj

Kaj pomeni?
Koliko na leto določeno tveganje v povprečju zmanjšuje dobiček.

Kako jo izračunamo?
Frekvenca X tipična izguba

Zakaj je pomembna?
Predstavlja izhodišče, da lahko opredelimo tekoče stroške upravljanja tveganj. Če na letni ravni upravljanje tveganj stane manj, kot znaša strošek tveganja, je zagotovo smiselno, da tveganje upravljamo.

Pričakovana izguba na vrednosti podjetja zaradi tveganj

Kaj pomeni?
Ko pri vrednotenju upoštevamo tudi posledico škode v času, lahko ocenimo, za koliko se vrednost podjetja (v povprečju) zmanjšuje zaradi vpliva ocenjenega tveganja.

Kako jo izračunamo?
Frekvenca X tipična izguba X faktor vrednosti glede na oceno posledico škode v času

Zakaj je pomembna?
Na ta način najlažje presodimo, ali je investicija v upravljanje tveganja smiselna. Če je vrednost investicije manjša od pričakovane izgube vrednosti podjetja, nam to pove, da je smiselna.

Merilo na podlagi najslabšega možnega scenarija

Največja možna izguba dobička

Kaj pomeni?

Kako jo izračunamo? 

Zakaj je pomembna?Pomaga vam ovrednotiti, ali lahko podjetje deluje tudi tedaj, ko ima realizirano tveganje najslabši možni učinek.

Največja možna izguba vrednosti

Kaj pomeni?
Glede na tveganje vam pove, za koliko se na letni ravni zmanjša gospodarska vrednost podjetja.

Kako jo izračunamo?
Največja možna izguba X faktor trenutne vrednosti

Zakaj je pomembna?
Pomaga vam oceniti, ali ima podjetje dovolj kapitala, da vzdrži posledice realizacije tveganja.

 

Na tej povezavi pa najdete tudi kalkulator za izračun stopnje sedanje vrednosti.

Do naslednjič, ko bomo poglobljeno raziskali, kako tveganja združiti in analizirati tako, da dajejo najboljše rezultate, vas vabim tudi k branju naših preteklih vsebin:

– Kako se upravljanja tveganj lotiti sistematično?
– Kako identificiramo tveganja?
– Kaj je tveganje?

***

Stopite v kontakt z našo ekipo, če želite ustrezno vrednotiti vaša tveganja.

Za več informacij o upravljanju tveganj spremljajte naš LinkedIn & Twitter račun. Lahko pa se vključite tudi v debato v Linkedin skupini ERM – KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ.